Inteligentni živijo dlje
Morebiti res, pravita raziskovalca Lawrence Whalley, profesor za mentalno zdravje v bolnišnici Aberdeen’s Cornhill, ter Ian Deary, profesor psihologije na univerzi Edinburgh. Opravila sta raziskavo, ki je zajela 2800 ljudi, rojenih v severovzhodnem škotskem mestu Aberdeen. Študija je primerjala inteligenčni količnik otrok, ki so jim ga izmerili s testom leta 1932, ko jim je bilo enajst let, ter ocenila socialno ozadje, zdravje in smrtnost. Od 2230 ljudi s pregledno usodo, so imeli tisti, ki so umrli pred svojim 76. letom starosti, precej nižji inteligenčni količnik kot tisti, ki so živeli dlje, pravita raziskovalca.
Ženske, ki so se uvrstile na testu med gornjo četrtino, so imele 70 odstotkov možnosti, da bodo pri 76. še žive. Tiste na dnu so imele komaj 37 odstotkov te možnosti.
»Mentalne sposobnosti v otroštvu so pomemben dejavnik med spremenljivkami, ki napovedujejo, kakšno starost bomo dosegli, pravita avtorja. Vendar ni vidnega razloga za tako presenetljivo razliko. Prejšnja raziskava je pokazala, da na slabši otrokov inteligenčni količnik vpliva slaba nega pred rojstvom, prehrana in nepravilno zdravljenje zgodnjih otroških bolezni, ki so pogosto znamenja socialne prikrajšanosti. Druga teorija je, da človek z višjim inteligenčnim količnikom, bolj zdravo živi, več telovadi, se pravilno prehranjuje in se izogiba kajenja, pravita Whalley in Deary. Sumita tudi, da je spremenjeno industrijsko okolje po drugi svetovni vojni omogočilo preživetje predvsem bolj inteligentnim: ti so se prebili do bolje plačanih, varnejših služb, in se jim ni bilo treba preživljati s slabo plačanim, nevarnim ročnim delom, na primer ribištvom in rudarstvom.
Tudi visoko inteligentna ženska ima korist od svoje inteligence: poroči se z zelo sposobnim moškim, kar ji zagotavlja gmotno blaginjo, visoko inteligenten mož pa po vsej verjetnosti tudi dolgo živi, kar zagotavlja lepo družinsko življenje.
Izjema je bil čas druge svetovne vojne, ko je padel nesorazmerno visok odstotek visoko inteligentnih mož. Tistih z nizkim inteligenčnim količnikom je ostalo živih več.
Britanski inteligenčni test, s katerim so hoteli enajstletnikom pomagati določiti izobraževalno pot, so v 60. letih ponekod opustili, češ da je nepošten in neznanstven. Očitali so mu, da preveč poudarja abstraktna vprašanja in verbalne veščine, pri katerih se bolje odrežejo otroci izobraženega srednjega sloja.
